do konca logotip

Do konca

s kolesom proti severu

Kje sem

Zemljevid se osvežuje vsakih deset minut. Za sprehajanje po zemljevidu najprej klikni nanj. Celotna opravljena pot v .gpx formatu je tukaj. Za sledenje uporabljam aplikacijo Trip Tracker.

novice

25. 7. 2016. ob 20:46
Morje!
24. 7. 2016. ob 16:03
Adijo Finska, se vidiva. Živijo, nova država!
22. 7. 2016. ob 15:45
Ni ga čez čudovit brezkončen nič Laponske. Gozdovi, jezera in cesta, ob kateri se pasejo jelenčki. Vsake toliko nekaj hiš, ki jim pravijo naselje. Danes imam zadnji dan počitka v sončnem Inariju. Jutri me čaka zadnji zadnji ruker - preko meje na Norveško in nato naprej dokler ne zmanjka ceste. Še približno en teden imam do tja.

O projektu

V začetku junija jo mahnem s kolesom iz Berlina proti severu. Računam, da bom enkrat avgusta prišel na Nordkapp.

Proti severu

Sever Evrope je moj najljubši konec sveta. Klima neprepričljivih poletij je tista, v kateri najlažje diham. Če obenem zrem v migetajočo gladino nekega jezera, je trenutek sploh popoln.

Všeč so mi peščene plaže sladkega Baltika, ravne ravnine pokrajin in gnajs baltskega ščita, ki včasih radovedno pokuka na plano med njimi. Všeč mi je zlovešč nordijski veter in gozdovi, v katerih se prosto gibljejo divji metalci.

Všeč so mi lesene hiške raznoraznih barv in ljudje, ki živijo v njih. Dokaj tišji so od nas, dosti manj jih je videti. So tudi bolj žilavi in zagamani in govorijo le, če je resnično treba.

Te in še sto drugih stvari me vedno znova vleče tja gor. Tokrat grem preko meni ljubih Litve, Latvije in Estonije raziskovat navdihujoče turobno Finsko in kanec Norveške. Preden pridem do tja, obiščem še Nemčijo, Poljsko in Rusijo.

S kolesom

S kakšnim drugim prevoznim bi bilo najbrž lažje, udobneje in hitreje. A z njimi ne čutiš razdalje, klanca, vetra, dežja, temperature. V glavnem ničesar, kar ti da vedeti, da si nekje.

Zemljo, preko katere potuješ, najbolje spoznaš, če jo premeriš z lastnimi nogami. Bolje bi bilo iti peš, se strinjam, ampak kolo je dovolj dober približek.

Namesto skakanja med turističnimi atrakcijami ti kolo da priložnost, da spoznaš lokalni prah, ki ga sicer ne bi. Da padeš v trnje ob cesti, v katerega načeloma nočeš pasti. Da srečaš prijazno prodajalko v zakotni trgovini, ki ti šenka sladoled.

Do konca

Tega ne počnem, da bi pomagal lačnim sirotam s platfusom v podsaharskem delu Sudana. To počnem zase. V prvi vrsti zato, da vstanem izza tipkovnice in se spravim ven iz cone neudobja. V drugi vrsti zato, ker sem trmast idiot in sem si to zapičil v glavo. V tretji zato, ker nočem biti v penziji in se sekirat, česa vsega nisem naredil, ko sem bil mlajši.

V čisto posebni vrsti pa delam to zato, ker marsikdo ne počne nič. Predvsem zato, ker misli, da ne more ali ne sme ali pa si ne upa. Ker raje ustreza vsem drugim, kot pa sebi, ker je tako lažje. Ker se na hitro pogledano zdi, da je tisto, ker delajo vsi, najbrž pravilno.

Mogoče bo ta projekt komu pomagal spoznati, da faks-služba-penzija ni edina mogoča pot. Da je človek in ne zdravnik, kot so mu v glavo vbili ostali. Da ni čuden, če si želi kaj drugega. Da lahko vzame stvari v svoje roke. Da je svoboden. Da se da.

Hvala

Brez teh ljudi se stvar najbrž ne bi zgodila. Hvala za podporo, potrpljenje in navdih.

Irena in Darko Polc - Martin, Luka in Katarina Polc - Polc & Kališnik/Sušnik family - Žiga & Neža Pokoron - Počitniški dopustniki - Tesovnikova 100 - Ostuda d.o.o. - Skoraj tam - RPE-J - Figure4 - Nuframe d.o.o. - PGD Vič - FDV - dr. Tjaša Kos - Maja Vidmar & Štremfelj family- Petra Müller - Inspir'her - Pushluschtae - Ensiferum - Dark Tranquillity - Väinämöinen - Pika Nogavička - Pet prijateljev